Motorji
Modeli
Motorji S-line
modeli Zgodovina Quattro pogon Cene
Začetna stran
Po več
kot tridesetletnem razvojnem obdobju je Audijevim tehnikom sistem direktnega
vbrizgavanja dizelskega goriva, ki je bil dotlej običajen le pri tovornjakih,
uspelo prilagoditi zahtevam dizelskih motorjev za osebna vozila. V kombinaciji
s turbopolnilnikom je bilo poleg tega mogoče zagotoviti postopek zgorevanja z
ekstremno nizkimi izgubami, s tem pa zelo majhno porabo goriva. Jeseni 1989 je
bil Audi 100 na avtomobilskem salonu v Frankfurtu (IAA) predstavljen z 2,5-litrskim petvaljnim motorjem TDI.
1.3 TDI trubo diesel injection (turbodizelski motor z
direktnim vbrizgavnjem goriva)
Ideja Rudolfa
Diesla o samovžigu goriva je stara že več kot 100 let, njegova konstrukcija
racionalnega toplotnega pogonskega stroja pa je aktualna kot še nikoli. Moderni
dieselski pogonski agregati imajo z glasnimi, ropotajočimi in šibkimi motorji
zgodnjih let razen delovnega principa le še malo skupnega. Tradicionalne
zahteve po gospodarnosti, zanesljivosti in visoki življenjski dobi so v
današnjem času z željo po večjih voznih zmogljivostih, izboljšanem voznem
udobju in ekološki sprejemljivosti postale precej obširnejše. Turbodieselski
motor z direktnim vbrizgom goriva, kakršen je pri Audiju v serijski proizvodnji
že od leta 1989, predstavlja koncept prihodnosti (izdelanih je bilo že preko
milijon TDI motorjev).
Medtem
so tovrstni agregati postali tipični high-tech pogonski stroji, katerih
prihodnost se šele prav pričenja. Turbinski polnilnik s spremenljivo geometrijo
lopatic, hladilnik polnilnega zraka, štiri ventilska tehnika s pravokotno
postavljenimi vbrizgalnimi šobami, sistem povratnih izpušnih plinov in visokotlačnega
vbrizgavanja kot npr. princip skupnega voda ali tlačne šobe s popolnoma
elektronskim krmiljenjem predvbrizga še dodatno izboljšujejo specifično moč in
navor motorja, hkrati pa ugodno vplivajo tudi na čistočo izpušnih plinov.
Moderne metode tretiranja izpušnih plinov (DENOX katalizator) pa še dodatno
krepijo ugled in dajejo možnost nadaljnega razvoja temu inovativnemu, ekološko
sprejemljivemu motornemu konceptu prihodnosti.
Istočasno
z odločnim razvojem tehnologije diesel motorjev z direktnim vbrizgom za osebna
vozila pa občutno narašča tudi povpraševanje. Njihov delež v zahodni Evropi je
v letu 1994 znašal 26% od celotne proizvodnje dieselskih motorjev za osebna
vozila, medtem ko so napovedi za leto 1997 že približno 44%. Ocenjuje se, da bo
delež TDI motorjev po letu 2000 presegel 80%. Samo pri Audiju znaša delež
dieselske motorizacije že sedaj 25%, pri čemer gre izključno za TDI motorje.
Zasnove
vozil z izjemno nizko porabo goriva kot npr. še pred koncem tisočletja
pričakovani '3 litrski avtomobil', bodo imele za pogonski vir dieselski motor z
direktnim vbrizgom in zato tržni položaj tudi v tem, najmanjšem segmentu. Že
danes se intenzivno dela na takšnih in podobnih konceptih, ki bodo izpolnjevali
bistveno strožje ekološke norme (npr. Euronorm III. In IV.) in ki bodo
pripomogli k zanesljivejši prihodnosti tega pogonskega principa.
1.4 FSI Fuel Straitified Injection (slojevito polnjenje
valjev z direktnim vbrizgavanjem bencina)
Zmes goriva in zraka, ki ne gori.
Bistvo tehnologije FSI je tehnika slojevitega polnjenja valjev. Vedno kadar
motor ne deluje pod polno obremenitvijo, se v zgorevalnem prostoru tvori
izjemno revna zmes z malo bencina in veliko količino zraka. Ker pa tako revna
zmes ni gorljiva, so Volkswagnovi inženirji uporabili trik – z bencinom se
zmeša le del vsesanega zraka. Gorljiva zmes se dovede neposredno pod vžigalno svečko,
preostali zrak pa tvori sloj okrog te zmesi in ima nalogo toplotnega
izolatorja. Tehnika slojevitega polnjenja valjev zahteva izboljšan sistem
vbrizgavanja in posebno obliko dna bata, ki zagotavlja pravilno vrtinčenje
zmesi bencina in zraka. Tako je poraba goriva v primerjavi s predhodnim
sistemom vbrizgavanja bencina v sesalno cev tudi za 15 % manjša. V prostem teku
se lahko zmanjša celo za 40 %.
Ko FSI-motor deluje pod polno obremenitvijo (na primer pri pospeševanju, pri
katerem voznik močneje pritisne na pedal za plin), krmilnik motorja preklopi na
homogeno polnjenje valjev. FSI-motor v tem primeru deluje podobno kot običajni
bencinski motor, kljub temu pa je njegov navor pri tem načinu delovanja za
okrog 5 % večji kot pri primerljivem bencinskem motorju.