Motorji





 Modeli        Motorji          S-line modeli      Zgodovina      Quattro pogon       Cene          Začetna stran

Po več kot tridesetletnem razvojnem obdobju je Audijevim tehnikom sistem direktnega vbrizgavanja dizelskega goriva, ki je bil dotlej običajen le pri tovornjakih, uspelo prilagoditi zahtevam dizelskih motorjev za osebna vozila. V kombinaciji s turbopolnilnikom je bilo poleg tega mogoče zagotoviti postopek zgorevanja z ekstremno nizkimi izgubami, s tem pa zelo majhno porabo goriva. Jeseni 1989 je bil Audi 100 na avtomobilskem salonu v Frankfurtu (IAA) predstavljen z 2,5-litrskim petvaljnim motorjem TDI.

1.3 TDI trubo diesel injection (turbodizelski motor z direktnim vbrizgavnjem goriva)

Ideja Rudolfa Diesla o samovžigu goriva je stara že več kot 100 let, njegova konstrukcija racionalnega toplotnega pogonskega stroja pa je aktualna kot še nikoli. Moderni dieselski pogonski agregati imajo z glasnimi, ropotajočimi in šibkimi motorji zgodnjih let razen delovnega principa le še malo skupnega. Tradicionalne zahteve po gospodarnosti, zanesljivosti in visoki življenjski dobi so v današnjem času z željo po večjih voznih zmogljivostih, izboljšanem voznem udobju in ekološki sprejemljivosti postale precej obširnejše. Turbodieselski motor z direktnim vbrizgom goriva, kakršen je pri Audiju v serijski proizvodnji že od leta 1989, predstavlja koncept prihodnosti (izdelanih je bilo že preko milijon TDI motorjev).

Medtem so tovrstni agregati postali tipični high-tech pogonski stroji, katerih prihodnost se šele prav pričenja. Turbinski polnilnik s spremenljivo geometrijo lopatic, hladilnik polnilnega zraka, štiri ventilska tehnika s pravokotno postavljenimi vbrizgalnimi šobami, sistem povratnih izpušnih plinov in visokotlačnega vbrizgavanja kot npr. princip skupnega voda ali tlačne šobe s popolnoma elektronskim krmiljenjem predvbrizga še dodatno izboljšujejo specifično moč in navor motorja, hkrati pa ugodno vplivajo tudi na čistočo izpušnih plinov. Moderne metode tretiranja izpušnih plinov (DENOX katalizator) pa še dodatno krepijo ugled in dajejo možnost nadaljnega razvoja temu inovativnemu, ekološko sprejemljivemu motornemu konceptu prihodnosti.

Istočasno z odločnim razvojem tehnologije diesel motorjev z direktnim vbrizgom za osebna vozila pa občutno narašča tudi povpraševanje. Njihov delež v zahodni Evropi je v letu 1994 znašal 26% od celotne proizvodnje dieselskih motorjev za osebna vozila, medtem ko so napovedi za leto 1997 že približno 44%. Ocenjuje se, da bo delež TDI motorjev po letu 2000 presegel 80%. Samo pri Audiju znaša delež dieselske motorizacije že sedaj 25%, pri čemer gre izključno za TDI motorje.

Zasnove vozil z izjemno nizko porabo goriva kot npr. še pred koncem tisočletja pričakovani '3 litrski avtomobil', bodo imele za pogonski vir dieselski motor z direktnim vbrizgom in zato tržni položaj tudi v tem, najmanjšem segmentu. Že danes se intenzivno dela na takšnih in podobnih konceptih, ki bodo izpolnjevali bistveno strožje ekološke norme (npr. Euronorm III. In IV.) in ki bodo pripomogli k zanesljivejši prihodnosti tega pogonskega principa.


1.4  FSI Fuel Straitified Injection (slojevito polnjenje valjev z direktnim vbrizgavanjem bencina)

Zmes goriva in zraka, ki ne gori.

Bistvo tehnologije FSI je tehnika slojevitega polnjenja valjev. Vedno kadar motor ne deluje pod polno obremenitvijo, se v zgorevalnem prostoru tvori izjemno revna zmes z malo bencina in veliko količino zraka. Ker pa tako revna zmes ni gorljiva, so Volkswagnovi inženirji uporabili trik – z bencinom se zmeša le del vsesanega zraka. Gorljiva zmes se dovede neposredno pod vžigalno svečko, preostali zrak pa tvori sloj okrog te zmesi in ima nalogo toplotnega izolatorja. Tehnika slojevitega polnjenja valjev zahteva izboljšan sistem vbrizgavanja in posebno obliko dna bata, ki zagotavlja pravilno vrtinčenje zmesi bencina in zraka. Tako je poraba goriva v primerjavi s predhodnim sistemom vbrizgavanja bencina v sesalno cev tudi za 15 % manjša. V prostem teku se lahko zmanjša celo za 40 %.
Ko FSI-motor deluje pod polno obremenitvijo (na primer pri pospeševanju, pri katerem voznik močneje pritisne na pedal za plin), krmilnik motorja preklopi na homogeno polnjenje valjev. FSI-motor v tem primeru deluje podobno kot običajni bencinski motor, kljub temu pa je njegov navor pri tem načinu delovanja za okrog 5 % večji kot pri primerljivem bencinskem motorju.