Zgodovina

Zgodovina Slovenije

zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Zgodovina Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes, čeprav se ime Slovenija pojavi šele leta 1834 v knjigi ruskega zgodovinarja Jurija Venenija Starodavni in današnji Slovenci, 10 let kasneje pa še v pesmi Koseskega in se Slovenija kot politična enota prvič konstituira po letu 1945, kot samostojna država pa šele 1991

Naselitev Slovanov

V6.stoletju so se na širšem ozemlju vzhodnih Alp naselili Slovani. Prvi slovanski naselitveni sunek je datiran okoli leta 550, potekal pa je iz smeri današnje Moravske

Drugi slovanski sunek je prišel po odhodu Langbardov z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo leta 568 V izpraznjeni prostor so se začeli naseljevatiAvari in Slovani.

Naselitev Slovenije

Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki romaniziranih slovencev, ki so deloma še ohranili krščanstvo. potrjujejo propadi Nasalitev slovanov v vzhodne alpeškofiji v vzhodnoalpskem prostoru v drugi polovici 6.stoletja, sprememba poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev novega, slovanskega govora. Meja z Bavarci se je že takrat začasno ustalila na vzhodnem Tirolskem, v 8.Stoletju pa se je na robu Furlanske nižine in v Istri na kraškem robu ustalila meja z Langobardi

Prazgodovina

Najstarejši dokaz človeškega bivanja na slovenskem ozemlju sta dve kamniti orodji iz Jame v Lozi pri Orehku, stari okoli 250.000 let. Iz obdobja wrumske ledene dobe, ko so na ozemlju Slovenije živeli nandertalci, je najpomembnejša najdba piščalke iz Divjih bab v bližini vasi Šiberlje na Indisko Cerkljanskem. V mlajši kameni dobi in bakreni dobi so se prebivalci že ukvarjali z živinoreja in poljedelstvom. Na prehodu iz bronaste v železno dobo je obstajala kultura žarnih grobišč. Za halštatsko obdobje so značilne utrjene naselbine na vzpetinah, imenovane gradišče, in lepo izdelani železni predmeti (npr. situle) in orožje (Most na Soči, Vače, Rifnik, Šentvid pri Stični). Njihovi prebivalci etnično niso določljivi.