MAČKE

Opis mačke

  Domača mačka je nastala z udomačitvijo divje mačke pred 5000 leti. Male  mačke, med katere spadajo domače mačke, za razliko od velikih mačk ne morejo  rjoveti, a lahko mijavkajo in predejo. Ena od značilnosti mačk je, da nikoli ne  padejo na hrbet. To je zato, ker se lahko v zraku zasučejo z hrbta na trebuh v  manj kot v dveh sekundah (1,6 s). K temu ogromno pripomore zelo razvit  vestibularni aparat (čutilo za ravnotežje), ki bi ga po učinkovitosti lahko  primerjali z giroskopom. Poleg tega razkorači noge, da s tem zveča zračni upor,  zgradba njene hrbtenice, ki deluje kot vzmet, pa poskrbi, da je padec čimbolj  ublažen. Tako so najpogostejše poškodbe, kadar do njih sploh pride, poškodbe  spodnjega dela telesa in nog. Zanimivo pa je, da se mačke redkeje poškodujejo pri  večjih višinah, saj imajo tako dovolj časa, da se odzovejo. Mačke so predvsem  nočne živali, zato imajo tudi dobro razvite oči, s katerimi lažje vidijo v temi.  Mačje oči so namreč kar precej velike, da v temi lahko zajamejo več svetlobe.  Obrnjene so naprej, da lahko na nočnem pohodu sprejmejo velike količine  svetlobe.  Položaj oči mačkam omogoča, da lahko zelo dobro ocenijo globino in  razdaljo. To jim pride zelo prav pri lovu. Njihov vidni kot je 85°. Kot odličen  lovec  mora imeti mačka tudi zelo razvit sluh in voh. Mačke slišijo za dve oktavi  višje tone kot ljudje. Zaznavajo namreč tudi ultrazvočna valovanja do 60.000 Hz, medtem pa nizke tone slišijo slabše.
 V temi mačkam pri izogibanju oviram pomagajo tudi občutljivi brki. Njihove tipalne dlake (vibrisi) imajo približno 200 živčnih vlaken in tako delujejo kot nekakšen radarski sistem in jim pomagajo pri izogibanju oviram.
Mačke imajo ponavadi okoli maja 2-4 mladiče, ki jih namestijo na najbolj udobno in skrito mesto, ki ga najdejo. Mačke skrbijo tudi za mladiče, ki niso njihovi.

Zgodovina mačke

V pozni egipčanski dobi je boginja Bastet  spremenila svojo podobo. Do takrat so jo namreč upodabljali kot žensko z mačjo glavo, v poznejšem obdobju pa so jo prikazovali kot mačko v celoti. Za Egipčane je bila podoba milosti in bogov, zato so tudi mačke po božje častili. Če je kdo poškodoval mačko, je bil za to strogo kaznovan. V bogatih družinah so jih krasili z nakitom, ko pa je mačka umrla naravne smrti so jo mumificirali in pokopali v sarkofagu v njeni naravni obliki.
Mačke so častili tudi na Kitajskem, kjer so verjeli, da lahko iz mačjih oči napovedujejo čas. V Evropo so mačke prišle okoli leta 100 pr. n. št., in sicer na Apeninski polotok, od koder so se pozneje razširile po vsej Evropi.


Nazaj Naprej