naprej Nekaj splošnega nazaj na zacetek





Po štetju v letu 2008 ima Turčija 71,5 milijonov prebivalcev, stopnja rasti pa 1.31% letno. Gostota naseljenosti je 92 oseb na km². Delež mestnega prebivalstva je 75%. Zaradi visoke rodnosti je delež mladih do vključno 14. leta visok, 26,4%, delež prebivalstva 65 let ali starejših pa je 7,1%, ostalo so prebivalci med 15 in 64 leti starosti. Pričakovana dolžina življenja je po oceni iz leta 2005 bila za moške 68,9 in za ženske 73,8 let .

Šolanje je obvezno v starosti od 6 do 15 let. Pismenost je 95,3% pri moških in 79,6% pri ženskah; skupno povprečje je 87,4%. Nižja pismenost pri ženskah je posledica zakoreninjenih pojmovanj predvsem pri Arabcih in Kurdih, ki živijo v jugovzhodnih pokrajinah.

Po turški ustavi je Turek vsakdo, ki ima turško državljanstvo, torej ne glede na etnične razlike. Podatkov o etnični pripadnosti uradno ne zbirajo. Po celi Priznane so tri etnične manjšine (po Lausanski pogodbi): Armenci, Grki in Judje. Večina prebivalcev pripada turški etniji, sicer pa je etnična podoba pisana. V Turčiji živijo vsaj še naslednje etnične skupine: Abhazijci, Adžarijci (Gruzijci, ki so sprejeli Islam) , Albanci, Asirci, Bošnjaki, Cirkazijci, Hamšeni, Kurdi, Lazi, Pomaki, Romi in Zazijci. Kulturna skupnost so tudi Afro-Turki, ki živijo največ v zahodnih priobalnih mestih, vendar že precej pomešani z večinskimi Turki. Najti je tudi zahodno evropejske Levantince (francoskega, genoveškega in beneškega izvora) in so tam naseljeni še od srednjega veka; ob Bosporju pa tudi bosporske Nemce in istanbulske Poljake, ki so se naseljevali največ v 19. stoletju.
                            
Med vsemi ne-turškimi narodi so najštevilnejši, a nepriznani Kurdi. Ker niso uradno priznani nimajo nikakršnih etničnih pravic. Že omenjanje narodne manjšine je v Turčiji politično občutljivo. Turčiji pa je uradni jezik le turščina. Kljub temu oddaja državna televizija nekaj ur tedensko tudi programe v arabščini, bosanščini, cirkazijščini in kurdščini.

Turčija je uradno posvetna republika, brez državne vere. Ustava zagotavlja svobodo vere in prepričanja . Večina (99%)prebivalcev je islam|islamske veroizpovedi, po denominaciji pa so večinsko Suniti (okoli 75%), manjšino pa predstavljajo Aleviti (do 25%). Aleviti so načeloma veja šiitov, vsekakor pa dvanajstniki, a so v vsakdanji praksi zelo posvetno usmerjeni. Ne-muslimanski prebivalci so bodisi kristjani (največ je grških pravoslavcev in pripadnikov armenske cerkve ali judov. Po anketi iz leta 2007 je tudi 3,2% neverujočih. Eurobarometer je istega leta izmeril, da 95% prebivalcev Turčije verjame "da je Bog".