Zgodovina

Anatolija ali Mala Azija (latinsko Asia Minor) je bila od pradavnine zibelka številnih kultur in kraljestev. Seldžuški Turki so s prihodom na to območje v 11. stoletju postali prvo turško ljudstvo, ki je vzpostavilo lastno oblast (prejšnji turški novoselci, kot denimo Pečengi, so priznali bizantinsko nadoblast) in postopoma do leta 1453 zavojevalo obstoječe Bizantinsko cesarstvo. Njegov naslednik, Osmansko cesarstvo, se je postopoma razširilo po vzhodnem Sredozemlju. Naraščajoči nacionalizem v 19. stoletju je s porazom v 1. svetovni vojni privedel do dokončne zrušitve razmajanega imperija, ki so ga zasedle čete antantnih držav. Nekaj časa je kazalo, da bo bodoča turška država omejena na ozemlje Carigrada, južne obale Črnega morja in osrednje Anatolije.

Sodobno republiko Turčijo je po vojaški zmagi nad Grki leta 1923 ustanovil Mustafa Kemal Atatürk, ki je z vrsto reform Turčijo usmeril v sodobno, sekularno in proevropsko republiko. Strah pred odmikom od te usmeritve je vodil k vrsti vojaških državnih udarov, zadnjemu leta 1980. Odtlej se je Turčija vrnila k splošnim volitvam. Od leta 1952 je Turčija članica zveze NATO, že vrsto let pa se zavzema za članstvo v Evropski uniji. Problemi, kot so turška vpletenost v dogajanje na Cipru, kurdsko vprašanje ter vzpon islamskih političnih opcij netijo politično razpravo v Turčiji in vplivajo na njene mednarodne odnose.