ZGODOVINA
Avstrijska pehota v prvi svetovni vojni
Med prvo svetovno vojno, ki je
Slovenijo hudo prizadela zlasti s krvavo soško fronto in s
politiko velesil, ki je grozila z razkosanjem slovenskega ozemlja med
več držav (londonski sporazum, 1915), so Slovenci že poskušali
urediti svoj narodni položaj v skupni državni enoti s Hrvati in Srbi v
habsburški monarhiji. Zahtevo, znano kot majniško
deklaracijo, so podali slovenski, hrvaški in srbski poslanci v
dunajskem parlamentu spomladi 1917. Vladajoči krogi habsburške
monarhije so zahtevo sprva zavrnili, poznejše pobude vlade za
federalizacijo monarhije (npr. oktobrski manifest cesarja Karla) pa je
zavrnila večina slovenskih politikov, ki se je že nagibala k
neodvisnosti. Ohranitev reformirane države je najdlje zagovarjal
nekdanji načelnik Slovenske ljudske stranke in zadnji kranjski deželni
glavar, Ivan Šusteršič, ki pa je imel le malo
pristašev in vpliva.
Obdobje med svetovnima vojnama
Glavni članek Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno.
Po porazu Avstro-Ogrske in
centralnih sil sta hrvaški sabor v Zagrebu in ljudski shod v
Ljubljani 29. oktobra 1918 razglasila narodno osvoboditev in
ustanovitev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s
središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je na
podlagi londonskega sporazuma iz leta 1915 zasedla Primorsko in Istro
ter dele Dalmacije, nedefinirane meje, odsotnost mednarodnega priznanja
in pritisk[dvomljivo — glej pogovorno stran] Srbov po združitvi v
skupno državo, sta povzročila 1. decembra 1918 združitev Države SHS s
Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je od
3. oktobra 1929 imenovala Kraljevina Jugoslavija.
Leta 1919 so jugoslovanske čete
zasedle Prekmurje in ga priključile kraljevini. Po izgubljenem
koroškem plebiscitu leta 1920 je južna Koroška pripadla
Avstriji. Po podpisu rapalske pogodbe (1920) je bila urejena meja z
Italijo, ki je dobila celotno zahodno Slovenijo.
Večinski del slovenskega naroda v
jugoslovanski državi, ki je bila popolnoma centralistično urejena, ni
užival nobene ustavnopravne avtonomije, je pa zaradi kompaktne etnične
naselitve in zaradi prevlade politične stranke SLS, ki se je zavzemala
za avtonomijo, dejansko živel dokaj avtonomno narodno življenje, ki ga
tudi centralistična beograjska zakonodaja ni mogla spodnesti. Slovenija
se je gospodarsko in kulturno dobro razvijala. V njenem političnem
življenju pa je do uvedbe šestojanuarske dikatature (1929)
vladal hud boj med Slovensko ljudsko stranko in liberalno Jugoslovansko
demokratsko stranko.
Po smrti Josipa Broza
Tita leta 1980 so se začele gospodarske in politične razmere
zaostrovati, kar je v desetih letih privedlo do konca SFRJ. Prvo jasno
zahtevo po neodvisnosti Slovenije je leta 1987 postavila skupina
izobražencev v 57. številki Nove revije. Zahteve po
demokratizaciji in odpor proti centralistični Jugoslaviji je sprožila
aretacija in sodni pregon treh sodelavcev političnega tednika Mladina
in podčastnika JLA (Janez Janša, David Tasić, Franci Zavrl in
Ivan Borštner).
V letih 1988 in 1989 so nastale prve opozicijske politične stranke, ki
so v majniški deklaraciji leta 1989 zahtevale suvereno državo
slovenskega naroda. Aprila 1990 so bile v Sloveniji prve demokratične
volitve, na katerih je zmagala opozicija, združena v DEMOS. 23.
decembra istega leta se je na plebiscitu prek 88 odstotkov volivcev
odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo. 25. junija 1991 je
slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev Temeljne
ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, Deklaracijo
o neodvisnosti in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela
prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju. Naslednji
dan je novo državo napadla jugoslovanska vojska. Po desetdnevni vojni
je bilo 7. julija z Brionsko deklaracijo sklenjeno premirje. 18. julija
je predsedstvo SFRJ sprejelo odločitev, da se JLA z orožjem in opremo
umakne iz Slovenije in oktobra 1991 je odšel iz Slovenije zadnji
vojak JLA. Novembra je bil sprejet zakon o denacionalizaciji, decembra
pa nova ustava. Evropska unija je Republiko Slovenijo priznala sredi
januarja 1992, OZN pa jo je sprejela med članice maja 1992.
|
na zanamenitosti |