Prvi
direktor tovarne Franc Pečar je licenčno pogodbo podpisal z avstrijsko
tovarno Steyr-Daimler-Puch, ki je ustrezala Tomosovim proizvodnim
načrtom, saj so v Puchu proizvajali ekonomična in robustna motorna
kolesa, primerna za neurejene in strme ceste. Puch naj bi Tomosu
ponudil ugodne licenčne pogoje tudi zaradi dvoma v uspešno
osamosvojitev tovarne.Zasilne
prostore so uredili že konec leta 1954 in že naslednje leto so v njih
začeli sestavljati motorna vozila. Novo tovarniško halo so začeli
graditi takoj ob ustanovitvi, a se je gradnja zavlekla do leta 1959, ko
je novo tovarno uradno odprl predsednik SFRJ Josip Broz-Tito.Prvi
izdelek, ki so ga sestavili v Tomosu je bil motor Tomos Puch SG 250.
Leta 1955 so jih izdelali 137, prav tako so že prvo leto sestavili 124
skuterjev RL 125 in sto mopedov. Naslednje leto so po številu
sestavljenih enot izstopali mopedi (1712 enot), sledila so jim motorna
kolesa (615) in skuterji . Vzporedno z licenčno proizvodnjo je Tomos že
v začetku vse svoje moči osredotočil v lasten razvoj serijskih modelov.Začetki
lastnega razvoja mopedov segajo v pozna 50. leta, ko so nastale
številne izpeljanke mopeda Puch MS 50 s skupnim imenom Colibri. Prvi
Colibriji so imeli oznako VS 50, kasneje pa so dobili nove oznake od 01
do 013.
Posamezne izvedbe so prilagodili tudi tujim tržiščem. Leta 1959
so izdelali že več kot 17000 Colibrijev in sklenili pogodbo za prvi
večji izvoz na Švedsko. Najuspešnejši med Colibriji je bil tip 12,
njegova izpeljanka Colibri T 12, ki so jo prvič predstavili leta 1961
pa je postala najbolj priljubljen moped pri nas.V
začetku 60. let so raziskave trga pokazale, da zanimanje za težja
motorna kolesa v Evropi upada, zato so v Tomosu svoj proizvodni program
motornih koles priredili in se usmerili izključno k izdelavi dvotaktnih
motorjev prostornine 50 cm?.
Za sistematičen in organiziran razvoj so
leta 1962 ustanovili Zavod za tehnične in ekonomske raziskave, ki se je
kasneje razvil v sodobno opremljen Inštitut Tomosa. V 60. letih je
nastopilo najplodnejše obdobje Tomosa, ki se je raztegnilo tudi v
naslednje desetletje.Na
prelomu v 70. leta so se v Tomosu začele prve priprave na izdelavo
avtomatikov lastne konstrukcije, saj je vladalo na tržišču vedno večje
zanimanje za tovrstne motorje, nakupi komponent v tujini pa so bili
vedno dražji. Nastal je Avtomatic A1, za katerega so v celoti
izpopolnili motor z eno prestavo in ga vgradili v prirejeni cevni okvir
starega Avtomatika. Njegov naslednik Avtomatik A3 pa so osvojili leta
1973, ko so pognali novo sodobno linijo z avtomatskimi stroji za
varjenje okvirjev.
Tako so začeli v Tomosu izdelovati nove cevne
okvirje in njihovi motorji so se tudi na pogled ločili od licenčnih
Puchovih.Zaradi
višjega standard se je v 70. letih povečalo število mlajših kupcev
mopedov. Ti so se ozirali za avtomatiki in za mopedi iz družin A-OS,
A-ON in APN. Zlasti slednji so postali med mladimi posebej
priljubljeni, zato so v Tomosu izdelali tudi posebne izvedenke teh
mopedov z visokim krmilom, sedežem s hrbtnim naslonjalom, stranskimi
torbami in veliko kroma.V
70. letih so poslali na trg številne nove modele motornih koles
Colibri.
Colibriji T-03, T-12 in T-13 so imeli še Puchove motorje,
Colibri 14V pa je imel že vgrajen motor Tomosove lastne konstrukcije.
Po letu 1973 so imela vsa Tomosova motorna kolesa in kolesa s pomožnimi
motorji vgrajene motorje lastne konstrukcije. V tem obdobju razvijejo
tudi Colibri 15 z močnejšim motorjem, ki se je po zmogljivosti že močno
približal motornim kolesom.Po
številu novih rešitev, prototipov in patentov sodeč je Tomosova
razvojna dejavnost dosegla vrhunec v 60. in 70. letih, kriza, ki je
nastopila med leti 1979/80, pa je postavila mejnik v razvojni
dejavnosti.
V 80. letih je Tomos posodobil celoten program dvokolestnih
vozil, posebno pozornost pa so namenili zmanjšanju hrupnosti in
škodljivih snovi v izpuhu, položaju voznika med vožnjo ter sodobnemu
videzu.Celoten
program dvokolesnih vozil se je s posodobitvami v 80. letih znova
postavil ob bok svetovni konkurenci. Prvi od izdelkov novega programa
je bil APN 6, ki so ga predstavili leta 1981.
Predstavnik nove
generacije Tomosovih motornih koles tega obdobja pa je Tomos BT 50 iz
leta 1985, ki je bil opremljen z
litimi platišči in smernimi kazalci.
Na osnovi tega modela so kasneje izdelali tudi Tomos ATX 50 C v
terenski izvedbi.V
proizvodnem programu dvokolesnih vozil Tomos za leto
1998 zasledimo
poleg Avtomatikov A3 (različnih izvedb in imen) tudi
ATX 50 C, dve
izvedbi APN 6, novi Colibri in TX 5 (moped za otroke v kros izvedbi).
Programu se je pridružil še novi moped Flexer z omejitvijo končne
hitrosti pri 25 km/h ali 45 km/h.Po
padcih, ki so pretresla podjetje v začetku 90. let, je Tomos aprila
1998 postal sestavni del korporacije Hidria.
Učinkovito so
reorganizirali proizvodni proces in brez večjih tehničnih izboljšav
dosegli večjo delovno storilnost. Tomos je postal stabilno podjetje s
privlačnim programom, čvrsto organizacijsko strukturo, velikim
kadrovskim potencialom in jasno vizijo.Koprsko
podjetje Tomos uspešno deluje že 60 let. Že od začetka delovanja
je podjetje vlagalo v razvoj, tehnične inovacije ter v prijaznost do
uporabnika. V letu 1998 je Tomos postal sestavni del slovenske globalne
korporacije Hidria iz Spodnje Idrije.
Več na www. tomos.si
http://sl.wikipedia.org/wiki/Tomos