BELL 412
Transportni helikopter z zagotovo najbolj pestro zgodovino. Začel jo je tip UH-1 iroquis ali huey kot značilni večnamenski helikopter. Za vojaške namene so ga zgradili v doslej največji seriji v zahodnem delu sveta (večjo serijo je dosegel le ruski Mi-8 v vseh svojih izpeljankah in različicah). Izdelovali so ga najprej v Bellu v Forth Worthu v Texasu, potem licenčno v Italiji in na Japonskem, pa tudi v Kanadi (kamor so prestavili proizvodno linijo konec osemdesetih let). Hueye so sestavljali tudi v Nemčiji in na Tajvanu.

Začetek sega v sredino petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je ameriška kopenska vojska razpisala natečaj za lahki transportni helikopter. Prototip XH-40 je potem prvič vzletel že leta 1956, v njem pa je bilo prostora za dva pilota in šest vojakov. UH-1 je zaslovel v Vietnamski vojni, ko so s temi helikopterji evakuirali in rešili na tisoče ranjenih vojakov, ravno tako pa so jih tisoče izvlekli iz domala nemogočih položajev v tej indokitajski džungelski državi. Huey je bil vrsto let tudi osnovni helikopter za oporo kopenskim enotam, oborožili so ga z različnimi mitraljezi kalibrov 7,62 mm ali/in 12,7 mm , bombometi 40 mm in lanserji nevodljivih raket. Samo za ameriško vojsko so jih izdelali nad 2500.

V začetku šestdesetih let so povečali potniško kabino, v kateri je bilo prostora za 12 do 14 vojakov, kar je seveda zahtevalo močnejši pogonski motor in večji glavni rotor. Največji naročnik je bila ponovno Kopenska vojska ZDA s kar 5500 helikopterji več izvedenk.

Kanadčani so bili pobudniki tega helikopterja z oznako 212 (prej je bila »civilna« oznaka helikopterja bell 204 in nato 205), hkrati pa je dobil dva (dvojni) motorja. Tudi za Iran so Američani skonstruirali poseben, podaljšan model z oznako 214A s kar 16 sedeži, kasneje pa še večjega 214ST.

Zadnja serijska izvedenka tega Bellovega helikopterja nosi oznako 412, opremljena pa je s štirikrakim glavnim rotorjem že iz kompozitov. Prvi modeli 412 so dobili oznako SP (Slovenija ima enega), naslednji zatem HP (high performance, v Slovenski vojski sta dva), zatem pa še EP (extendend performance – SV jih ima pet, vsi so kupljeni novi v Kanadi po letu 1995).

Američani so zelo posodobili svoje hueye in jim dali oznako UH-1HP huey II, Heli-Dyne iz Teksasa pa opremili verzijo 412EP sentinel z radarjem, sonarjem in drugo opremo za protipodmorniški in protiladijski boj.




Tehnični podatki:
Bell 412
ZDA/Kanada/

VEČ O BELL 412

Tip: srednji večnamenski helikopter
Posadka: 2 pilota, 13 potnikov
Pogon: dvojni turbogredni motor  Pratt & Whitney Canada PT6T-3D s skupaj 1.342  kW moči pri vzletu in enako kontinuirane moči

Mere	dolžina trupa	12,70 m
	dolžina z rotorjem	17,12 m
	višina	3,48 m
	širina	2,80 m
	premer glavnega rotorja	14,02 m
	premer repnega rotorja	2,62 m
Mase	prazen	3102 kg
	največja vzletna masa	5398 kg
Zmogljivosti	največja hitrost	259 km/h
	vzpenjanje	402 m/min
	največji dolet	745 km