GOSPODARSTVO

Gospodarstvo pred osamosvojitvijo delimo na tri obdobja, na obdobje do konca 1. svetovne vojne, obdobje med svetovnima vojnama in socialistično obdobje (1945-1991).

Obdobje do konca 1. svetovne vojne

Za to obdobje so značilne počasne spremembe. Najpomembnejša gospodarska dejavnost je bila kmetijstvo, saj je od njega živela večina prebivalcev. Preostali pa so se ukvarjali z obrtjo, trgovino  in drugimi dejavnostmi (fužinarstvo). Industrijska podjetja so se pri nas začela pojavljati šele v prvi polovici 19. stoletja. Zato, ker je Slovenija ležala v bolj slabo razvitem del avstro-ogrske monarhije, se je pri nas industrializacija začela kasneje kot v bolj razvitih evropskih državah. Sredi 19. stoletja pa so prek Slovenije začeli graditi Južno železnico, ki je povezovala Dunaj s Trstom. Ta železnica je omogočila malo hitrejšo industrializacijo v primerjavi z drugimi vzhodnimi državami.

Obdobje med svetovnima vojnama

To obdobje je trajalo med leti 1918 in 1945. Takrat se je položaj Slovenije bistveno spremenil, saj je po razpadu avstro-ogrske monarhije postala najrazvitejši del novonastale Kraljevine SHS. Število slovenskih tovarn se je do začetka 2. svetovne vojne skoraj podvojilo. Kljub temu je še vedno večina prebivalstva živela od kmetijstva (60%).

Socialistično obdobje

Socialistično obdobje je trajalo od konca 2. svetovne vojne pa do osamosvojitve Slovenije, torej med leti 1945 in 1991. Za to obdobje je značilno da je oblast dajala večji poudarek industriji kot pa kmetijstvu. Po prvih desetletjih planskega gospodarstva in relativno dobrega gospodarskega razvoja pa je jugoslovansko gospodarstvo zašlo v gospodarsko krizo. Ta se je še najbolj začela stopnjevati ob smrti Josipa Broza Tita.

Gospodarstvo po osamosvojitvi

Po osamosvojitvi se je morala slovensko gospodarstvo spopasti z dvema velikima problema, z izgubo jugoslovanskega trga in vnovičnim uvajanjem tržnega gospodarstva, ki ima glavni cilj ustvarjanje dobička.

Slovenija se je razmeroma uspešno preusmerila z nekdanjega jugoslovanskega na zahtevnejša tuja tržišča. Največja razlika pa je bila to, da so v socialističnem obdobju (Jugoslavija) dajali največji poudarek rudarstvu in industriji, v gospodarsko razvitih državah Evrope pa je bolj prevladovala storitvena dejavnost. Ob osamosvojitvi je Slovenija doživela velik padec proizvodnje, vendar se je zaradi tega dvignila storilnost, tako da to ni imelo večjih posledic. Slovenija tako, danes ni več industrijska dežela, vendar poindustrijska, v kateri več prebivalcev živi od storitvenih dejavnosti.

NAZAJ