REŠEVANJE KRIZE

Ob razmahu krize se je aktiviralo več dobrodelnih organizacij, ki so pomagale na praktični ravni in po svojih skromnih močeh. Zvezne oblasti so po usihu delovnih mest na jugu pozvale mehiške priseljence k vrnitvi v Mehiko, kamor je teh odšlo ali bilo deportiranih okoli 300 tisoč. V času velike depresije je bila za Američane pomembna tudi pomoč med sorodniki.

Hoover je sicer predlagal nekatere ukrepe, a je njegova takratna politika splošno pojmovana kot minimalna in nezadostna.[5] Predsednik je namreč menil, da je ekonomija sposobna in dolžna poskrbeti sama zase ter da bi razdajanje državnega premoženja pomoči potrebnim pomenilo skrunjenje značaja Amerike. Kasneje je dodelil pomoč korporacijam in bankam z velikimi ugodnimi posojili, ki naj bi po njegovem mnenju sčasoma pricurljala do revnih ljudi. To mu je okrnilo ugled, ki mu je po nasilnem pregonu veteranov na Bonus Marchu padel do te mere, da ga je na volitvah 1932 gladko premagal demokratski protikandidat Franklin Delano Roosevelt.¸


Otroci prosijo za delo za njihove starše

Brezposelnost

NAZAJ