Do leta 1492 so Ameriko posiljevali samo prvotni prebivalci, ki so jih Evropejci imenoval
i "indijanci".
12. oktobra 1492 je v ameriko prispel Krištof Kolumb.
Leta 1499 je v ameriko prispel Amerigo Vespuci po katerem se tudi imenuje amerika.
Zaradi preseljevanja evropejcev v ameriko se je zgodila katastrofalna prelomnica za staroselce
na drugi strani pa pričetek mogočnega obdobja nadvlade in razvoja evropske kasneje ameriške kulture.
Indijanci so enormne žrtve doživeli med vojnami ( 90 % ) še posebno pa zaradi epidemij evropskih bolezni.
Sveži in novi svet je potreboval delovno silo zato so pripeljali staroseljce iz afriških držav.
Spori med kolonisti v Ameriki in oblastjo v Združenem kraljestvu so se pričeli na o
snovi različnega pojmovanja oblasti: Britanci so priznavali le svojo matično oblast nad celotnim britanskim imperijem vključno s številnimi kolonijami, medtem ko je v kolonijah prebivajoči živelj postavljal velik pomen svoji
lokalni oblasti. Spori so se zaostrili po političnih potezah Združenega
kraljestva za oslabitev oblasti v kolonijah, kar je vodilo do trenj
in premikov vojske iz zaledja v smer proti belim prebivalcem ter
nazadnje napotitve angleške vojske v Boston in iz tega
izhajajočega bostonskega pokola leta 1770 s 5 smrtnimi žrtvami.
Povod revoluciji pa je bila bostonska čajanka tri leta kasneje.
Leta 1774 je bil v Pensilvaniji sklican kontinentalni kongres, kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike.
Drugi kontinentalni kongres leta 1776 je 4. julija izdal deklaracijo o neodvisnosti.
Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom Georgea Washingtona. Sicer slabo trenirana in upravljana ameriška neprofesionalna vojska je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena često povedla v osamosvojitvenih bitkah, naposled pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi,
ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike. Pariška pogodba 1783 je priznala neodvisnost Združenih držav.
i "indijanci".12. oktobra 1492 je v ameriko prispel Krištof Kolumb.
Leta 1499 je v ameriko prispel Amerigo Vespuci po katerem se tudi imenuje amerika.
Zaradi preseljevanja evropejcev v ameriko se je zgodila katastrofalna prelomnica za staroselce
na drugi strani pa pričetek mogočnega obdobja nadvlade in razvoja evropske kasneje ameriške kulture.
Indijanci so enormne žrtve doživeli med vojnami ( 90 % ) še posebno pa zaradi epidemij evropskih bolezni.
Sveži in novi svet je potreboval delovno silo zato so pripeljali staroseljce iz afriških držav.
Spori med kolonisti v Ameriki in oblastjo v Združenem kraljestvu so se pričeli na o
snovi različnega pojmovanja oblasti: Britanci so priznavali le svojo matično oblast nad celotnim britanskim imperijem vključno s številnimi kolonijami, medtem ko je v kolonijah prebivajoči živelj postavljal velik pomen svoji
lokalni oblasti. Spori so se zaostrili po političnih potezah Združenega
kraljestva za oslabitev oblasti v kolonijah, kar je vodilo do trenj
in premikov vojske iz zaledja v smer proti belim prebivalcem ter
nazadnje napotitve angleške vojske v Boston in iz tega
izhajajočega bostonskega pokola leta 1770 s 5 smrtnimi žrtvami.
Povod revoluciji pa je bila bostonska čajanka tri leta kasneje.Leta 1774 je bil v Pensilvaniji sklican kontinentalni kongres, kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike.
Drugi kontinentalni kongres leta 1776 je 4. julija izdal deklaracijo o neodvisnosti.
Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom Georgea Washingtona. Sicer slabo trenirana in upravljana ameriška neprofesionalna vojska je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena često povedla v osamosvojitvenih bitkah, naposled pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi,
ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike. Pariška pogodba 1783 je priznala neodvisnost Združenih držav.
 |
Nazaj na kazalo | Naprej na galerijo slik |  |