V 16. stoletju je bila Amerika zelo raziskana. Ne v pričakovanju odkritja novih ozemelj, ampak, da bi odkrili bližnjico do Pacifika. Preteklo je veloko let preden so se naselili ljudje na ozemlje, ki ga danes poznamo kot New York. Takrat nizozemski NEW AMSREDAM, ki je kmalu postal britanski New York, je hitro zahteval svojo osebnmost, saj je vseboval zelo veliko raznolikost prebivalcev. New York so bila vrata v novi svet. Skozi 19. stoletje je bil največji migracijski prostor v človeški zgodovini. Tam so se gibale človeške množice, ki niso oblikovale samo mesta, ampak so vplivale na celotno obloko prihodnjih ZDA. V 19. stoletju je bil New York mesto, kjer se je izdeloval denar, tam se je prekupčevalo in prodajalo. Nekatera znana tedanja imena so ohranjena še do danes. Nenavadno za veliko mesto, je vzorec New Yorka lahko slediti. Rast mesta je posledica dolgega, ozkega Manhattna, ki je bil obložen z urbanizacijo.Prva leta Ameriške neodvisnosti so bila obarvana s finančno negotovostjo in nobena bančna reforma ni mogla pripraviti New York na zlom Wall Streeta leta 1929, ki je povlekla svet in mesto v depresijo in obup. Območje, danes znano kot New York je bilo okupirano z domačini 11.000 let pred Giovannom da Verrazanom. Zanj smatramo, da je bil prvi ki je prišel do obale New Yorka. Zgleda, da je bil New York sestavljen iz več plemen. Ime Manhattan bi namreč lahko prišlo iz imena enega od plemen Manhattoes.Leta 1625 so Nizozemci vzpostavili trgovsko zvezo z domačini ter postavili postojanko imenovano New Amsterdam. 20 let je bilo to mesto težak kraj za življenje. Ljudstvo so pestila predvsem različna nerazumevanja med domačini in priseljenci. Kasneje se je pod britanskim vplivom New Amsterdam preimenoval v New York. Do časa, ko je bil za predsednika ZDA izvoljen Georg Washington, je bil New York del države s 33.000 prebivalci. A, vendar se je mesto v 19. stoletju razcvetelo. Populacija mesta je narasla od 6.500 v letu 1800 na 250.000 v naslednjih letih. A mestu težav še ni bilo videti konca, saj je leta 1832 mesto pretresla in prizadela kolera. Ta je uničile veliko pitne vode in povzročila smrt 3000 prebivalcem. Ta tragedija je povzročila izgradnjo Crotonskega Aqueducta, ki je bil dokončan leta 1842. Ta je omogočil svežo vodo in ponovno ter zdravo higieno. Naslednji pomemben mož v zgodovini Amerike je bil Abraham Lincoln. V njegovem času je izbruhnila državljanska vojna, najkrutejša, kar so jo do tedaj videli. Umrlo je kar 600.000 ljudi. Prebivalstvo je v tistem času ostalo stalno samo zaradi evropskih priseljencev. Prebivalstvo je kmalu naraslo. Iz leta 1850 ko jih je bilo 515.547 do leta 1880, ko je le to naraslo na kar 1.164.673. Takratni najrevnejši newyorčani so delali v nevarnih tovarnah in živeli v betonskih blokih. Med tem času pa so nekateri milijonarji svoj denar namenjali za izgradnjo še sedaj dobro poznanih stavb New Yorka, kot sta New York Public Library in Carnegie Hall. Kljub temu New York še vedno ni bil kos vsemu kar se je godilo takrat v mestu. Najrevnejši sloj je še vedno živel v bedi. Leta 1950 je veliko newyorčanov izkoristilo možnost za selitev in to so tudi storili. To ni bila samo poteza za selitev v lepše življenje, ampak tudi možnost za oddaljitev od črncev in porto ričanov, saj so verjeli, da so jim odvzeli njihovo ozemlje. Do sedemdesetih je bil New York mesto z nezanesljivim  tranzitnim sistemom in takrat ga je rešilo samo posojilo, saj je mestu grozil bankrot. Danes je New York mesto, ki se je naučilo živeti in preživeti.