KULTURA

Kulturna tradicija in dejavniki
Kultura v Združenih državah Amerike naj bi bila v svojih načelih močno zaznamovana s privrženostjo demokraciji in enakosti državljanov pred zakonom. Tovrstne ideje o demokraciji so spremljale že ameriške pionirje v zgodnjih kolonijah in se stopnjevale do mere, ki je povzročila revolucijo in ustanovitev suverene države, utemeljene na ustavi in njenih amandmajih Bill of Rights. Francoski politološki pisec Alexis de Tocqueville je bil v svojih zapisih s potovanja po ZDA v 30. letih 19. stoletja impresioniran nad dejstvom, da Američani v vseh svojih kulturnih potezah poudarjajo običajne in lahko dostopne elemente, ne pa unikatnih in ekskluzivnih, kakršni so navdihovali kulturo starega zahodnega sveta. Nič manj kot pred poldrugim stoletjem tamkajšnja kultura tudi danes poudarja navadnega človeka in ne visokih umetnikov, kulturo in umetnost pa prepušča navdihom, izvirajočim med ljudmi in ne »nad njimi«. Ravno ta preprostost nazorov, razmišljanja in delovanja žene družbeni razvoj, prav tako pa je osrednji vir priljubljenosti ameriške kulture po svetu – ta je izvažana po vseh drugih svetovnih kulturnih okoljih, in sicer za razliko od nekoč, ko so kulturo (starega sveta) uvažali Američani.

Kulturne korenine
Danes so Združene države znane po oranju ledine in določanju smeri na svetovnem kulturnem prizorišču. Vendar temu ni bilo tako tudi v preteklosti, ko je bilo kolonialno okolje obravnavano kot kulturno provincialen svet. Pa tudi umetniški ustvarjalci Amerike so iskali navdih v evropski umetnosti.
Ameriška kultura v obliki umetnosti se je počasi osamosvajala skozi 19. stoletje. Tamkajšnji umetniki so za razliko od evropske umetnosti in njenih socialnih tematik svoje motive iskali v naravi in prepričanju o poklicanosti za osvajanje nove celine. Ameriški duh je bil tudi bolj individualističen, prepuščen sam sebi in zato samostojen ter povezan z naravo, ki mu je nudila vsa za preživetje potrebna sredstva. Zato in zaradi dejstva, da so velik del priseljencev sestavljali ljudje, prihajajoči iz prostorsko natrpanega sveta s slabo dostopno zemljo, je imela narava v ameriški miselnosti velik pomen. Iz te povezanosti z naravo, ki je sicer bila še zlasti po industrijski revoluciji in je še vedno materialno do obisti izkoriščana, je izšla tudi zgodnja ekološka zavest, botrujoča ustanovitvi prvega narodnega parka na svetu Yellowstone. A velika večina osamosvajajoče se ameriške kulture skorajda nikoli ni prešla meja Združenih držav.
Kasneje ob masovnih imigracijah neangleških priseljencev se je kot pomemben kulturni motiv uveljavila tudi socialna raznolikost in z njo povezane teme: revščina, asimilacija in urbano življenje. Za umetniško plodne so se poleg že ustaljenih Angležev izkazali tudi Nemci, Irci, Judi in Skandinavci. Široko viden primer razvoja afroameriške kulture pa je bila Harlemska renesansa v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Isto obdobje je znano tudi po vzniku jazza in bluesa.

Oblačenje
V Združenih državah ni mogoče najti obleke ali celo narodne noše z veljavno tradicijo. Svoja značilna oblačila premorejo edinole indijanci, od katerih so zgodnji priseljenci prevzeli nekaj lastnosti, tako uporabo mokasinov in oblek iz kož.
Prebivalci ZDA so vedno prisegali na preprosto in udobno ter namenu primerno obleko. Takšna miselnost odločilno vpliva celo na tamkajšnjo modo, ki se ravna in navdihuje po tistem, kar je moderno med ljudmi na ulici, tu pa se zopet izrazito razhaja z evropsko kulturo oziroma modo v njenem okviru. V takšnem duhu lahko postanejo sprva vseameriško in zatem vsesvetovno moderna oblačila revnih črncev iz getov. Še ena posledica in pokazatelj je tudi t.i. »casual Friday«, ki pomeni načelo nošenja običajnih oblačil ob petkih v mnogih podjetjih.
Daleč najbolj značilen kos ameriške mode oblačenja je modri džins. Tega sta osnovala krojač Jacob Davis in podjetnik Levi Strauss leta 1873 in hlače iz tega materiala oglaševala kot vzdržljivo oblačilo za rudarje. V poznem 19. in 20. stoletju so se hlače iz džinsa razširile med mnoge skupine in postale značilnost kavbojev, kmetov, drvarjev in drugih težkih ročnih delavcev. Splošno popularne so postale v drugi polovici 20. stoletja, ko je bilo v njih na kinematografskih platnih opaziti Marlona Branda in James Deana. Kavbojke Levi's so tako postale pomemben zaščitni znak mladinske protivojne subkulture in se iz ZDA razširile dalje po svetu, kljub svojemu delavskemu izvoru so se odlikovale kot svetovna moda. Tudi ameriška visoka moda, ki jo krojita za primer tvrdki Calvin Klein in Ralph Lauren, temelji na elementih neformalnosti.