Josip Stalin
Imel
je tudi vlogo častnika za zvezo med politbirojem in organizacijskem
birojem. Leta 1922 je postal general sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije. S tem je pridobil najvišjo državno moč in je lahko čedalje bolj nadziral partijski aparat. Lenin
je vedel, da Stalin nima dobrih namenov in da so te namere
nedemokratične zato je tik pred smrtjo v svojem testamentu priporočil
naj Stalina odstavijo. Toda ta testament so zatajili. Oblast je zato
prišla v roke triumvirata Stalin, Zinovjev in Kamenjev, ki so sklenili, da se bodo znebili svojega genialnega nasprotnika Leva Trockega.
Do decembra 1927 pa je Stalin vse tri izključil iz partije in ji
popolnoma zavladal. Masovno pridobivanje novih članov je močno oslabilo
vpliv nekdanjih boljševnikov. To je bila partija v kateri so se množili
administratorji in birokrati, revolucionarjev je bilo pa vse manj.
Mnogi so se v partijo včlanili samo zato, da bi si našli ali obdržali
bolje plačana in manj zahtevna delovna mesta. Trocki
je izjavil, da je Stalin, v svojem novem partijskem aparatu na vidno
mesto povzdignil sivo povprečje. Leta 1925 na kongresu partije Stalin
dejal da je "glavna vloga partije izbojevati zmago za socialistično
ureditev Sovjetske Zveze". S tem je mislil poudariti predvsem industrializacijo.
Kongres je leta 1927 svetoval državni komisiji za plansko gospodarstvo,
da naj uvede petletni gospodarski načrt. To se je zgodilo in tudi
izvrševalo. "Večkrat se vprašamo, ali bi ne bilo mogoče vsaj malo
zaustaviti tempa", je Stalin priznal v enem od svojih slavnih govorov
in nadaljeval: "Ne tovariši ni mogoče... Celih 50 ali 100 let
zaostajamo za razvitimi državami. Ta zaostanek moramo nadomestiti v
desetih letih. Moramo uspeti ali pa nas bo pokopalo".
Enako avtokratstvo je Stalin uveljavljal tudi v svojem načelovalnju
mednarodnemu komunističnemu gibanju. Pokazal je tudi imperialistična
nagnjenja, saj se je začel bojevati s Finsko in ji iztrgal precej ozemlja. Priključil si je tudi baltske republike in si s Hitlerjem razdelil Poljsko.
Toda po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo je bil spet krivec za
državno vojno, v kateri je padlo 20 milijonov sovjetskih državljanov. V
sporazumevanju s Churchillom in Rooseveltom
se je izkazal za močno osebnost z zelo jasnimi zahtevami, a tudi za
spretnega diplomata pri mogočniškem krojenjem podobe sveta po vojni.
Grozote, ki so spremljale Stalinovo vladanje, še danes močno odmevajo.
Obenem so bili gospodarski dosežki te dobe izredni. V Rusiji so se leta
1920 borili za preživetje. Leta 1945, ko so pretrpeli udarec nemškega vojaškega stroja, se je Sovjetska zveza
povzdignila v eno izmed dveh svetovnih vojaških velesil. V zgodovini je
le malo takšnih primerov, kjer se speča moč naroda tako naglo in
uspešno prebudila in razvila. Toda stalinizem je ostal neizbrisna senca
na zgodovini socializma.