Josip Stalin

 Imel je tudi vlogo častnika za zvezo med politbirojem in organizacijskem birojem. Leta 1922 je postal general sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije. S tem je pridobil najvišjo državno moč in je lahko čedalje bolj nadziral partijski aparat. Lenin je vedel, da Stalin nima dobrih namenov in da so te namere nedemokratične zato je tik pred smrtjo v svojem testamentu priporočil naj Stalina odstavijo. Toda ta testament so zatajili. Oblast je zato prišla v roke triumvirata Stalin, Zinovjev in Kamenjev, ki so sklenili, da se bodo znebili svojega genialnega nasprotnika Leva Trockega. Do decembra 1927 pa je Stalin vse tri izključil iz partije in ji popolnoma zavladal. Masovno pridobivanje novih članov je močno oslabilo vpliv nekdanjih boljševnikov. To je bila partija v kateri so se množili administratorji in birokrati, revolucionarjev je bilo pa vse manj. Mnogi so se v partijo včlanili samo zato, da bi si našli ali obdržali bolje plačana in manj zahtevna delovna mesta. Trocki je izjavil, da je Stalin, v svojem novem partijskem aparatu na vidno mesto povzdignil sivo povprečje. Leta 1925 na kongresu partije Stalin dejal da je "glavna vloga partije izbojevati zmago za socialistično ureditev Sovjetske Zveze". S tem je mislil poudariti predvsem industrializacijo. Kongres je leta 1927 svetoval državni komisiji za plansko gospodarstvo, da naj uvede petletni gospodarski načrt. To se je zgodilo in tudi izvrševalo. "Večkrat se vprašamo, ali bi ne bilo mogoče vsaj malo zaustaviti tempa", je Stalin priznal v enem od svojih slavnih govorov in nadaljeval: "Ne tovariši ni mogoče... Celih 50 ali 100 let zaostajamo za razvitimi državami. Ta zaostanek moramo nadomestiti v desetih letih. Moramo uspeti ali pa nas bo pokopalo".
 Enako avtokratstvo je Stalin uveljavljal tudi v svojem načelovalnju mednarodnemu komunističnemu gibanju. Pokazal je tudi imperialistična nagnjenja, saj se je začel bojevati s Finsko in ji iztrgal precej ozemlja. Priključil si je tudi baltske republike in si s Hitlerjem razdelil Poljsko. Toda po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo je bil spet krivec za državno vojno, v kateri je padlo 20 milijonov sovjetskih državljanov. V sporazumevanju s Churchillom in Rooseveltom se je izkazal za močno osebnost z zelo jasnimi zahtevami, a tudi za spretnega diplomata pri mogočniškem krojenjem podobe sveta po vojni. Grozote, ki so spremljale Stalinovo vladanje, še danes močno odmevajo. Obenem so bili gospodarski dosežki te dobe izredni. V Rusiji so se leta 1920 borili za preživetje. Leta 1945, ko so pretrpeli udarec nemškega vojaškega stroja, se je Sovjetska zveza povzdignila v eno izmed dveh svetovnih vojaških velesil. V zgodovini je le malo takšnih primerov, kjer se speča moč naroda tako naglo in uspešno prebudila in razvila. Toda stalinizem je ostal neizbrisna senca na zgodovini socializma.
Glavna stran