Komunizem
Kot
teoretični sistem družbene in ekonomske ureditve naj bi bil komunizem
vrsta enakopravne družbe brez proizvodnje v zasebni lasti, denarja in družbenih razredov.
Vse bi bila torej družbena last. Komunizem torej pomeni tudi spremembo
v ljudeh, njihovega razumevanja in celotnih družbenih odnosov. Povedano
drugače, v komunizmu je vsa lastnina v lasti celotne skupnosti, vsi
ljudje pa imajo enak družbeni in ekonomski položaj. Teoretično gledano
v komunizmu človeška potreba po napredku
zaradi revščine ne ostane nezadovoljena, temveč je zadovoljena z
porazdelitvijo sredstev ljudem po potrebi. Tako je komunizem pogosto
omenjen kot ureditev, ki naj bi rešila delavce iz kapitalističnega
kroga revščine (zgodnji kapitalizem, ki ni bil korigiran s socialno
državo). Zato naj bi se po prepričanju komunistov komunistične
revolucije najprej zgodile predvsem v najbolj razvitih kapitalističnih
državah, a so praviloma dogajale predvsem v slabo industrializiranih
ali neindustrializiranih državah.
Komunizem naj bi presegel vsakršno obliko zunanje prisile, tako bi
človek delal zaradi svoje svobodne odločitve in v taki svobodni
proizvodnji razvil svoje ustvarjalne sposobnosti. Končni cilj je torej
popolna odstonost prisile in svobodna proizvodnja sta cilj človeške
zgodovine.