Zgodivina
Na Nemškem ozemlju smo poznali najprej veliko malih mestnih
držav ter Prusijo. Vendar leta 1848 se je začel boj za združitev
Nemčije, saj to pomeni boljše gospodarske razmere. Ustanovili so
Frankfurtski parlament, kjer so sprejeli idejo o združitvi Nemčije pod
vodstvom pruskega kralja, ki pa je nemško krono zavrnil, saj se
je bal, da bo z meščansko urejeno Nemčijo izgubil oblast. Tako
je bilo za približno 20 let to združevanje prestavljeno. Leta 1862 pa
so se upi nemških meščanov uresničili. Pruski kralj
Wilhelm 1. je začel združevati nemčijo pod svojim vodstvom, saj je
ugotovil, da bo več delavcev v državi prineslo izboljšanje
industrijskih razmer, to pa več denarja. Tako je nastala Nemčija, ki je
obstajala do prve svetovne vojne.
Nemčija, kakršno poznamo
danes, je nastala oktobra leta 1990 z pridružitvijo dežel Nemške
demokratične republike Zvezni republiki Nemčiji. Čeprav se za dogodek
pogosto uporablja izraz združitev, je dejansko šlo za
priključitev, saj ni nastala nova država.
S tem se je po 45 letih uredilo
tako imenovano nemško vprašanje, začeto s popolno
kapitulacijo Nemčije v 2. svetovni vojni. Po vojni so njen teritorij
zasedle sovjetske, britanske, ameriške in francoske sile:
Zvezno republiko Nemčijo
(proglašeno l. 1949, pogovorno imenovano tudi Zahodna Nemčija)
so zasedle britanske, ameriške in francoske zasedbe. Tu je bilo
glavno mesto Bonn.
Nemško demokratično
republiko (proglašeno l. 1949, znano kot Vzhodna Nemčija) pa so
socialistično uredile sovjetske zasedbe. Tu pa je bilo glavno mesto
Berlin, ki pa je bil razdeljen na večji Vzhodni Berlin in na
manjši Zahodni Berlin, ki je bil enklava Zahodne Nemčije. V času
velike politične napetosti so z vzhodne strani leta 1961 zgradili
Berlinski zid, ki so ga porušili leta 1989 in tako neposredno
začeli proces združevanja obeh delov Nemčije, katere nova prestolnica
je Berlin.
Več kot 40-letni razvoj je ZRN v
okviru kapitalističnega tržnega gospodarstva prinesel velik gospodarski
napredek, medtem, ko je NDR zelo zaostajala, čeprav je bila v
socialističnem bloku najbolj razvita. Velike razvojne razlike med
bivšima deloma Nemčije si prizadevajo čimprej ublažiti z
vlaganji v obnovo zastarele in okolju škodljive industrije v
bivši NDR, z novo organizacijo njenega kmetijstva, z gradnjo
prometnic, še zlasti tistih, ki jo povezujejo z zahodnimi
deželami, z gradnjo infrastrukture, s preobrazbo izobraževalnega
sistema itd.