
SPLOŠNO
OSNOVNI PODATKI
Argentina je osma največja država na svetu, meri 2,74 milijona
kvadratnih kilometrov in ima dobrih 39 milijonov prebivalcev. Približno
85 odstotkov prebivalstva je evropskega porekla, 90 odstotkov je
katolikov. V Argentini živi veliko slovenskih izseljencev. V mestih
živi skoraj 90 odstotkov prebivalcev, samo na glavno mesto z okolico je
osredotočena tretjina celotnega prebivalstva. Argentina je bila na
začetku prejšnjega stoletja najbolj razvita in
najbogatejša južnoameriška država, po pol stoletja
pretežno vojaških vlad in številnih finančnih krizah pa
je njeno gospodarstvo nazadovalo, v revščini živi dobra četrtina
prebivalstva.
POLITIČNI SISTEM
Argentina je zvezna republika (sestavlja jo 23 zveznih držav in
federalna enota) predsedniškega tipa. Predsednik je šef
države in vlade. Na predsedniških volitvah konec oktobra 2007 je
Cristina Fernandez de Kirchner, žena dotedanjega predsednika Nestorja
Kirchnerja, postala prva izvoljena predsednica države in vlade.
Naslednje predsedniške volitve bodo leta 2011. Konec oktobra
2007 so potekale tudi volitve za tretjino članov senata in polovico
članov poslanske zbornice.
GOSPODARSTVO
Argentina je zelo bogata z naravnimi viri, kmetijstvo ter agroživilska
industrija pa imata tradicionalno pomembno vlogo v gospodarstvu in
izvozu. V devetdesetih letih se je zaradi visokih vlaganj močno povečal
tudi izvoz nafte in zemeljskega plina, tako da glavnino izvoza
predstavljajo surovine in kmetijski izdelki, zaradi česar je Argentina
izjemno občutljiva na cenovna gibanja na svetovnih trgih. Večina izvoza
je usmerjenega v ZDA in v regionalno gospodarsko združenje Mercosur,
katerega članica je tudi Argentina. Za Argentino je značilna izjemno
nizka raven domačih prihrankov, zato je dolgoročen razvoj gospodarstva
močno odvisen od tujega kapitala, ki pa je zaradi dveh finančnih zlomov
v zadnjih 15 letih zelo previden. Z večjo odprtostjo gospodarstva v
devetdesetih letih se je spremenila njegova struktura. Predelovalna
industrija sedaj predstavlja 22,4 odstotka BDP. Delež storitev v BDP se
je po finančni krizi zmanjšal na približno 60 odstotkov, vendar
je veliko storitvenih sektorjev slabo razvitih. Delež kmetijstva se je
zaradi dobrih letin in zmanjševanja obsega storitev povečal na
8,5 odstotka BDP. Zaradi nekonsistentnosti makroekonomskih politik
(previsoka javna poraba in naraščajoči proračunski
primanjkljaji, neustreznost fiksnega režima deviznega tečaja ter
slabosti finančnega sistema) je Argentina konec leta 2001 doživela
finančno in politično krizo, posledice pa so še vedno občutne.
Želiš izvedeti več o ARGENTINI?