ZGODOVINA
Kanada kakršno poznamo danes, obstaja šele od leta 1949,
ko so se prebivalci Nove Fundlandije s plebiscitom odločili za
priključitev h kanadski federaciji. To pa je bila zadnja stopnja v
procesu, ki je potekal več kot štiri stoletja.

Okoli leta 1000 so pripluli do obale Severne Amerike Vikingi in na
severu Nove Fundlandije ustanovili majhno oporišče. Ko je
Krištof Kolumb odkril Ameriko pa so takratne kolonialne sile -
Španija, Anglija in Francija začele tekmovati za prevlado na
odkriti celini. V 15. stoletju je John Cabot prispel do vzhodne obale
Nove Fundlandije in jo razglasil za last angleškega kralja
Henrika VII. Konec 15. stoletja je francoski pomorščak Jacques
Cartier raziskoval ustje Reke sv. Lovrenca in ustanovil prve francoske
naselbine. Prva oporišča pa so nastala šele po letu 1600.
Francozi so se tako ustalili ob Reki sv. Lovrenca. Angleži pa so se
naselili najprej na vzhodni obali celine (Nova Anglija), hkrati pa so
iskali severozahodni prehod skozi arktične vode. Henry Hudson je pri
tem odkril zaliv, ki je pomenil pristop do neizmerno bogatih virov
krzna na celini. Leta 1670 so ustanovili Družbo Hudsonovega zaliva.
Proti koncu 17. stoletja je postalo tekmovanje med Anglijo in Francijo
še bolj izrazito. Leta 1682 so se začeli spopadi med obema
silama. Leta 1759 so britanske čete z zvijačo premagale Francoze in
leta 1763 je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba, s katero se je
končalo obdobje francoske oblasti v Kanadi. S quebeškim aktom so
Britanci zagotovili francoskemu prebivalstvo Nove Francije pravico do
rimsko-katoliške vere, francoskih zakonov in drugih
privilegijev. Tako so omogočili, da se je francoska kultura obdržala na
celini. Med Ameriško revolucijo so Kanado preplavili britanski
rojalisti, ki so morali zapustiti Novo Anglijo. Njim so v 19. stoletju
sledili škotski in irski priseljenci.
Ustavno je Kanada začela obstajati leta 1791 ko se je angleška
kolonija razdelila na Zgornjo Kanado, ki je bila britanska in Spodnjo
Kanado, ki je bila francoska. Leta 1837 je prišlo v Zgornji in
Spodnji Kanadi do vstaj zaradi družbene napetosti in
naraščajočega razočaranja zaradi omejitev, ki jih je vsiljeval
britanski sistem uprave. Britanska vlada je privolila v reforme in tako
sta bili obe Kanadi združeni z aktom o združitvi v Kanadsko provinco,
katere glavno mesto je bilo sprva Montreal nato pa Ottawa. Leta 1867 je
Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki
jo je sestavljalo 5 provinc. Prvi zvezni ministrski predsednik in tudi
njen ustanovitelj je bil John A. Macdonald.
Leta 1858 je Nova Kaledonija postala britanska kolonija Britanska
Kolumbija. Ko so ji obljubili, da bodo zgradili železnico, se je
pridružila federaciji. Gradnja kanadske pacifiške železnice je
odprla zahod in priseljenci iz Evrope so ustvarili družbeni mozaik, ki
je značilen za zdajšnje prerijske province.
Starejša zgodovina: Prvi prebivalci Kanade so prišli pred
več kot 20.000 leti iz Azije po kopnem čez ožino, ki jo danes poznamo
kot Beringov preliv. Našli so nenaseljeno celino z naravnimi
bogastvi, ki so lahko preživljala človeka in živali. Nomadske skupine
so prišle do gozdov na vzhodnem delu dežele približno 1000 let
pr. n. št. Francoski raziskovalci in misijonarji so v 16.
stoletju naleteli najprej na Hurune, Algokine in Irokeze.
Že sredi 17. stoletja je prišlo do tekmovanj med Francijo in
Anglijo za nova ozemlja. Nasprotja med Francijo in VB so med leti 1689
in 1763 pripeljala do štirih vojn med priseljenci v novem svetu,
v katerih je Francija postopoma izgubila večino ozemelj. Veliki
Britaniji je morala prepustiti Novo Fundlandijo, Novo Škotsko in
ozemlje okrog Hudsonovega zaliva. Čeprav je Kanada postala del
Britanskega imperija, je bil francoski vpliv vedno močan in mnogi
Kanadčani še danes govorijo francosko.
Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala
zvezna država, ki so jo sestavljale province Ontario, Quebec, Novi
Brunswick in Nova Scotia. Imela je parlament po britanskem vzoru,
državni poglavar pa je ostal britanski monarh, ki ga je zastopal
generalni guverner.
Od leta 1905 dalje so se širile in nastajale nove province.
Kanada se je od združitve uspešno politično uveljavljala navzven
- med drugim je bila med ustanoviteljicami OZN in NATO - nikoli pa ji
ni uspelo odpraviti notranjih nasprotij med angleško in
francosko govorečima deloma prebivalstva v provinci Quebec.