MODEL ODKRIVANJA NADARJENIH UČENCEV


Odkrivanje nadarjenih učencev in delo z njimi

 

"Močnejši si,

kot se zdiš,

pogumnejši si,

kot verjameš,

in bistrejši,

kot misliš."

Alan Alexander Miln

 

DEFINICIJA NADARJENOSTI

Nadarjenost je zelo širok pojem, ki ga različni avtorji različno pojmujejo in poimenujejo. Ena najpogosteje uporabljenih definicij je definicija, ki  je privzeta po ameriškem Zakonu o izobraževanju nadarjenih iz l. 1978 in 1988 in pravi, da so nadarjeni tisti otroci in mladostniki, ki izkazujejo visoke dosežke ali potenciale na

intelektualnem,

ustvarjalnem,

specifično akademskem,

vodstvenem ali

umetniškem področju

in ki poleg rednega programa potrebujejo prilagojene programe in aktivnosti.

 

ODKRIVANJE NADARJENIH UČENCEV

Odkrivanje nadarjenih učencev poteka v treh fazah:

  1. 1. EVIDENTIRANJE : Skupina evidentiranih učencev je širša skupina učencev, ki bi lahko bili nadarjeni. Sistematično se evidentiranje izvaja ob koncu 3. razreda, lahko pa tudi kasneje. Poteka na osnovi različnih kriterijev: učni uspeh,dosežki, učiteljevo mnenje, tekmovanja,hobiji ter mnenje šolske svetovalne službe.

 

  1. 2. IDENTIFIKACIJA (potrebno soglasje staršev) zajema poglobljeno obravnavo evidentiranih učencev in poteka po sledečih merilih:

 

  • ocena učiteljev (učitelji s pomočjo posebnega ocenjevalnega pripomočka podajo oceno učenca na naslednjih področjih: učno, voditeljsko, telesno-gibalno, tehnično, glasbeno, likovno, literarno, dramsko in filmsko področje).
  • test intelektualnih sposobnosti
  • test ustvarjalnega mišljenja

Kot nadarjeni so identificirani tisti učenci, ki vsaj na enem od kriterijev dosežejo rezultat, ki se uvršča med zgornjih 10 % v populaciji vrstnikov.

  1. 3. SEZNANITEV IN MNENJE STARŠEV

Šola seznani starše o rezultatih identifikacije ter pridobi tudi njihovo mnenje o otroku. Oblikuje se individualiziran program. Nosilec je razrednik, sodelujejo pa tudi starši, drugi učitelji, svetovalna služba, učenec...

 

DELO Z NADARJENIMI UČENCI:

1. in 2. TRIADA:

a)    notranja diferenciacija (v okviru matičnega razreda):

-    individualne zadolžitve učencev,

-    individualiziran pouk (pri določenih predmetih),

-    sodelovalno učenje in druge oblike skupinskega dela,

-    posebne domače zadolžitve;

b)      fleksibilna diferenciacija:

-    dodatni pouk,

-    individualizirani programi za delo z nadarjenimi,

-    vzporedni programi (pull-out);

c)      dnevi dejavnosti,

d)     interesne dejavnosti,

e)      kreativne delavnice,

f)       priprava za udeležbo na tekmovanjih,

g)      programi za osebni in socialni razvoj

3. TRIADA poleg zgoraj navedenega navedenega še:

a)     delna zunanja diferenciacija,

b)     obogatitveni programi (ekskurzije, naravoslovni tabor, ogledi in obiski različnih ustanov ter prireditev)

c)     izbirni predmeti,

d)    raziskovalne / seminarske / projektne naloge - v skladu s samoiniciativno izraženimi interesi otrok.

 

NADARJENI OTROCI DOMA

-      Potrebujejo čim več priložnosti in izkušenj, ki so bistvene za razvoj in osebno rast.

-      Odprto jim ponujajmo možnosti za udejstvovanje. Ne silimo, ampak vzpodbujajmo!

-      Delujmo s svojim pozitivnim zgledom.

-      Spoštujmo otrokovo razmišljanje, čeprav se razlikuje od našega.

-      Ponudimo odgovore na vprašanja. Če vseh ne poznamo, mu priznajmo. Odgovor lahko poiščeta skupaj ali pa to stori sam.

-      Nudimo otroku pravo mero samostojnosti in svobodo, da odkriva svoje sposobnosti ter interese.

-      Ugodimo otrokovi želji po odkrivanju neznanega in novega - naj spoznava različna področja in dejavnosti.

-      Sodelovanje z učitelji - starši najbolje poznate svojega otroka, učitelj pa lahko vaše informacije koristnouporabi pri delu z njim (močna področja, otrokove lastnosti itd.).

OB VPISU V SREDNJO ŠOLO

V preteklih letih je bil pogoj, da otrok lahko zaprosi za Zoisovo štipendijo tudi to, da je identificiran za nadarjenega v OŠ, sedaj NE VEČ! V veljavi je Zakon o štipendiranju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 2. 7. 2013 in je ve veljavi od 1. 1. 2014 in določa, da

Zoisovo štipendijo za izobraževanje lahko pridobi dijak, ki je dosegel izjemni dosežek in je v zaključnem razredu osnovne šole dosegel povprečno oceno najmanj 4,70. Kandidati za Zoisovo štipendijo zaprosijo sami (ne šola)!

Dodatne informacije o merilih in postopkih za pridobitev Zoisove štipendije dobite na spletni strani Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije:

http://www.sklad-kadri.si

Nadarjeni učenci lahko ob vpisu v srednje šole oddajo izpolnjen obrazec “Poročilo o nadarjenosti in dejavnostih in dosežkih v OŠ”. Obrazec ponavadi dobijo učenci na srednjih šolah, lahko pa pridejo ponj tudi v svetovalno službo na osnovni šoli. Obrazec izpolni vsak učenec sam, osnovna šola ga potrdi. Učenec ga v srednji šoli odda prostovoljno. Namen poročila je nadaljevati sistematično delo z že odkritimi nadarjenimi učenci (NE prinese pa nikakršnih točk ob vpisu).

Povzetek pripravila: Mojca Kastelic

VIRI:

  • Bezič, T. et al. (1998). Nadarjeni, šola, šolsko svetovalno delo. Ljubljana: Zavod

Republike Slovenije za šolstvo.

  • Bezić, T. (2006). Operacionalizacija Koncepta: Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci

v devetletni osnovni šoli. V T. Bezić, A. Blažič, D. Boben, M. Brinar-Huš, M. Marovt, M. Nagy in D. Žagar (ur.), Odkrivanje nadarjenih učencev in vzgojno-izobraževalno delo z njimi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

  • Strokovni svet RS za splošno izobraževanje (1999). Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v devetletni OŠ. http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/program_drugo/Odkrivanje_in_delo_z_nadarjenimi_ucenci.pdf

 



Naslednja stran: Urejen seznam