Znanje preverjamo in ocenjujemo pisno in ustno, ocenjujemo tudi izdelke dni dejavnosti in projektne naloge.

Pisno ocenjevanje znanja, dnevi dejavnosti in projektne naloge so napovedane. Napove se začetek ustnega ocenjevanja znanja.

Dolžnosti učenca

Preverjanje znanja

S preverjanjem znanja se zbirajo informacije o tem, kako učenec dosega cilje oziroma standarde znanja iz učnih načrtov, in ni namenjeno ocenjevanju znanja. Doseganje ciljev oziroma standardov znanja iz učnih načrtov učitelj preverja pred, med in ob koncu obravnave učnih vsebin.

Preverjamo lahko razumevanje, znanje definicij, interpretacijo in analizo problema, sintezo znanj in reševanje kratkih nalog. Učencem lahko pomagamo s krajšimi usmerjevalnimi vprašanji.

Znanje bomo preverjali sproti s pregledom nalog v zvezku in pisnimi preverjanji znanja po koncu poglavja ter ustno. Preverjanje znanja si pripravi vsak učitelj sam. Po vsakem poglavju ima učenec možnost samostojnega preverjanja znanja, ki se nahaja v učbeniku ali delovnem zvezku.

Ocenjevanje znanja

Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega v učnem načrtu določene cilje oziroma standarde znanja. Učitelj ocenjevanje znanja opravi po obravnavi učnih vsebin in po opravljenem preverjanju znanja iz teh vsebin.

Znanje učencev se oceni najmanj šestkrat (osemkrat v 9. razredu) v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih izdelkov.

V šolskem letu se vsakemu učencu pisno oceni znanje trikrat (štirikrat v 9. razred). Pisno ocenjevanje znanja vsebuje snov enega ali več tematskih sklopov. Vsako pisno ocenjevanje znanja vsebuje vso snov, ki smo jo obravnavali – tudi vso »preteklo« snov.

V primeru uporabe nedovoljenih pripomočkov ali prepisovanju se test odvzame.

Vsak pisni preizkus znanja je sestavljen iz 50 % minimalnih standardov znanja. Pri sestavljanju testa upoštevamo taksonomske ravni in standarde znanja.

Meje za ocene pri pisnem ocenjevanju znanja

0–44 % nezadostno (1)
45–59 % zadostno (2)
60–74 % dobro (3)
75–89 % prav dobro (4)
90–100 % odlično (5)

 

Pisno ocenjevanje znanja je lahko, na podlagi odločbe posameznega učenca, prilagojeno (velikost črk, podčrtovanje podatkov, več prostora za reševanje, podaljšan čas reševanja).

Pisni izdelki se učencem vrnejo in učenci jih obdržijo. Pri uri se naredi analiza testa in po analizi imajo učenci možnost ugovora. Po uri analize ugovorov ne upoštevamo več.

V šolskem letu je vsak učenec vsaj dvakrat ustno ocenjen. Ustno ocenjujemo razumevanje, znanje definicij, interpretacijo in analizo problema ter sintezo znanj. Učencem lahko pomagamo s krajšimi usmerjevalnimi vprašanji.

Ocena pri ustnem ocenjevanju znanja se oblikuje s pomočjo spodnjega kriterija:

odl (5)
  • Reševanje zahtevnejših nalog je urejeno, natančno in brez dodatne pomoči,
  • zna izpeljati nove povezave,
  • zna argumentirati z ustreznimi primeri, izražanje je jasno in tekoče,
  • pri reševanju novih nalog uporablja logiko, sklepanje in nove povezave.
pdb (4)
  • Razume zakonitosti in pravila, vendar jih zna razložiti z minimalno pomočjo,
  • zna jih uporabiti pri reševanju zahtevnejših nalog,
  • uporaba strokovnih izrazov mu ne povzroča težav.
db (3)
  • Rešuje preproste matematične naloge z uporabo zakonitosti in pravil,
  • uporaba strokovnih izrazov je nezanesljiva,
  • izražanje je zatikajoče in ne vključuje bistvenega, s pomočjo ne zna ali pa delno popravi napake.
zd (2)
  • Zna našteti osnove pojmov, podatkov ali zakonitosti,
  • pogosto potrebuje pomoč učitelja pri reševanju problemov,
  • pozna pomen podatkov,
  • rešiti zna le preproste naloge, katerih vsebina je minimalno znanje,
  • pri izražanju je nespreten, nejasen, ne uporablja strokovnih izrazov.

 

Izdelovanje projektne naloge je obvezno za vse učence in predstavlja oceno, pridobljeno na drugačen način.

Projektno delo je sestavljeno iz več etap. Ocena projektnega dela se pridobi tako, da se usprešnost vsake etape ovrednoti z odstotki, na koncu pa se naredi povprečje vseh pridobljenih odstotkov. Povprečen odstotek se pretvori v oceno po kriteriju, ki je enak kriteriju za pisno ocenjevanje znanja.

1. Poznavanje obrazcev, predpon, enot …

Odgovori na vprašanja predstavljajo minimalni standard znanja. V kolikor učenec ne zna odgovoriti na ta vprašanja, je ocenjen z negativno oceno.

2. Pet primerov pretvarjanja količin

število pravilnih odgovorov število točk ocena
0 ali 1 0 ali 1 nezadostno (1)
2 2 zadostno (2)
3 3 dobro (3)
4 4 prav dobro (4)
5 5 odlično (5)

Na dnevih dejavnosti učenci izdelujejo izdelke oziroma rešujejo naloge.

Zaključevanje ocen

Za pozitivno zaključeno končno oceno mora biti učenec v obeh ocenjevalnih obdobjih ocenjen pozitivno. Učitelj lahko v dogovoru z ostalimi člani aktiva (če je učenec pokazal, da je njegovo znanje ob koncu šolskega leta zadostno, kljub eni negativni oceni) odloči drugače. Ocenjuje se celoletno delo. Zaključna ocena ni aritmetična sredina vseh pridobljenih ocen.

Oblikovanje zaključne ocene:

Ukrepi v izjemnih situacijah pri ocenjevanju znanja

Delo z nadarjenimi učenci in učenci s posebnimi potrebami

Učitelj delo z nadarjenimi učenci prilagaja med poukom z zahtevnejšimi, dodatnimi nalogami in matematičnimi izzivi. Zanje je organiziran tudi dodatni pouk, zaželena je udeležba na tekmovanjih in sodelovanje pri raziskovalnih nalogah.

Učencem s posebnimi potrebami in učencem z odločbami se delo prilagaja na osnovi odločbe. Prilagajanja zajemajo: manjši obseg nalog, lažje naloge, dodatna navodila in pojasnila, možnost branja navodil. Učitelji so učencem na voljo tudi v času govorilnih ur za učence.